Schnellmenü

Zur Startseite springen, Accesskey 0,
Zur Hauptnavigation springen, Accesskey 1,
Zum Inhalt springen, Accesskey 2,
Zur Kontaktseite springen, Accesskey 3,
Zur Sitemap springen, Accesskey 4

Zum Schnellmenü zurück

Čezmejni pohodniški in izletniški cilji

Iz Železne Kaple se lahko podate tudi na pohod ali izlet v sosednjo Slovenijo. 

Opozarjamo:  Na čezmejnih pohodih s seboj nosite potni list oz. osebno izkaznico.

Krajinski park "Logarska dolina“ v Sloveniji

Iz Železne Kaple do Logarske doline na slovenski strani vodi panoramska cesta čez mejni prehod Pavličevo sedlo (1339 m). Kmalu po prehodu meje se začnete spuščati v zavarovano in pohodniško območje Logarske doline. Ta naravni biser je ena najlepših ledeniških dolin v Evropi. Med mogočnimi dvatisočaki skriva travnike in pašnike, lesene riže za spravilo lesa, slikovite slapove in izvir reke Savinje. Za zeleno kuliso bukovih gozdov odmeva bučanje slapa Rinka.

Opozorilo:  Na mejnem prehodu Pavličevo sedlo je zimska zapora. Cesta je odprta od 2. aprila do 3. novembra.

Jezersko v Sloveniji

Naslednji mejni prehod v naši občini je Jezerski vrh na nadmorski višini 1216 m, ki je prevozen skozi vse leto. Preko prelaza vodi prijetna a strma panoramska cesta, s katere se ponuja čudovit razgled. Naklon cestišča znaša tudi do 12 %.

Cesta z Jezerskega vrha se spusti proti Sloveniji in pred vami se kmalu odpre pogled na kraj Jezersko (900 m). Ob vznožju Kamniško-Savinjskih Alp je izredno lepo jezero, ki se napaja iz podzemnih izvirov okoliških gora. Zaradi različnih tipov mokrišč ima območje tudi velik geomorfološki pomen.

Kratek pregled mejnih prehodov

Mejni prehodi za osebne avtomobile in kolesa

Jezerski vrh: 1216 m
Pavličevo sedlo: 1339 m

Mejni prehodi za pohodnike

Peca: Knipsovo sedlo (2100 m)
Luže: 1 ura hoje do cerkve Svete Ane (Slovenija)
Olševa: Sedlo Svetega Duha (1466 m)
Belska Kočna: Savinjsko sedlo (1999 m) ali Jezersko sedlo (2034 m)
Jenkova planina (1495 m)
Korte – Roblekova planina (1294 m)

Podrobneje o mejnih prehodih

Mejni prehod Luže

Iz Železne Kape do mejnega prehoda Luže vodi prelepa panoramska pot (12 kilometrov).

Od tam po približno 30-ih minutah hoje prispete do cerkve Svete Ane in po dodatnih 2 urah v Črno.

Mejni prehod Pavličevo sedlo

Izhodišče poti čez Pavličevo sedlo je pri mostu ob Krištofovi skali v Beli, od koder pot nadaljujete mimo kmetije Pavlič in naprej do sedla na 1339 metrih nadmorske višine. Po prehodu meje se spustite v Logarsko dolino na 700 m (čas hoje približno 3,5 ure).

Pot se nato vije po dolini do Koče pod slapom, mimo slapa Rinka, skozi gost bukov gozd, do Frischaufovega doma na Okrešlju (1396 m) – 4 ure. Po dodatni uri in pol dosežete mejni prehod Savinjsko sedlo (1999 m). Krožna pot vas nato vodi nazaj skozi naravni rezervat Belska Kočna in do izhodišča pri Krištofovi skali.

Mejni prehod Pavličevo sedlo je prehoden tudi z avtomobilom. Do njega vodi čudovita panoramska cesta. Odprt je od 2. aprila do 2. Novembra. V zimskem času je cesta zaprta.

Mejni prehod Olševa

Izhodišče poti čez mejni prehod Olševa je pri cerkvi Svetega Lenarta, od koder sledite označeni poti št. 611 vse do mejnega prehoda na sedlu Svetega Duha (1466 m). Pot nadaljujete po hribu navzdol do cerkve Svetega  Duha (1232 m).

Od cerkve se vzpnete mimo kmetije Rogar in nazaj do mejnega prehoda. Na slovenski strani lahko zavijete do Potočnikove jame in nato čez varovano planinsko pot na vrh Olševe (1900 m).

Vzdolž državne meje med sedlom Svetega Duha in mejnim prehodom vodi tudi planinska pot št. 652. Od tam je mogoče priti do Potočnikove jame ali ostati na poti  652 in se povzpeti do naravnih oken.

Mejni prehod v naravnem rezervatu Belska Kočna

Pot vodi preko Savinjskega sedla (1999 m) do Frischaufovega doma v Logarsko dolino na slovenski strani.

Druga pot vodi preko Jezerskega sedla (2034 m) proti zahodu do Ledin in Kranjske koče in nato naprej do Češke koče (čas hoje od Jezerskega sedla do Kranjske koče znaša 1 uro oz. 2 uri do Češke koče).

Čezmejna planinska pot društva "Coppla Kaša"

Društvo Coppla Kaša je bilo ustanovljeno leta 1996 na pobudo kapelških gorskih kmetov in kmetic, ki so se na goratem območju soočali z vedno slabšimi prihodki.

Društvo se ukvarja s trženjem izdelkov partnerskih kmetij. Poskusite njihovo slivovo žganje, likerje, pršut, salame, med, marmelade in suho sadje. Ponujajo tudi zeliščne kreme in eterična olja, izdelke iz ovčje volne in še veliko drugega. Čezmejno sodelovanje s slovenskimi kmeti iz občin Jezersko in Solčava je omogočilo uresničitev zamisli o čezmejni planinski poti, pri kateri gre za štiri do pet dnevno krožno pot, ki vodi od kmetije do kmetije.

Kmetje zgoraj naštete izdelke prodajajo tudi v lastnih trgovinicah na kmetijah. Na poti najdete različne možnosti prenočitve, ponudbo počitnic na kmetiji, postojanke za malico in manjše okrepčevalnice. Na poti obiskovalcu poskušamo prikazati tudi zgodovino in razvoj kmečkega življenja in tradicionalnega gospodarjenja. V Železni Kapli namreč še danes približno polovica prebivalstva živi na podeželju, izven krajevnega središča.

Za to območje so značilne osamljene kmetije v obliki celkov. Kmetijstvo na celkih je že od nekdaj samozadostno. To pomeni, da se na kmetiji pridela vse potrebno za življenje. O takšnem gospodarjenju pričajo ohranjena skladišča za žito ali t. i. kašče, lope za sušenje, kovačije, mlini, žage in male hidroelektrarne, ki so v večji meri ohranjene še danes. Danes samozadostnost kmetij omogoča tudi sodobna tehnologija, kot so solarne naprave, ogrevalni sistemi na sekance idr. Ob planinski poti po slovenskem in avstrijskem ozemlju si lahko te sodobne dosežke gorskih kmetij tudi ogledate.