Neto plačnik ali neto prejemnik v EU

Vsaka država, ki je članica EU, plača Komisiji sredstva, ki ji pripadajo EU, vendar v istem obdobju prejme tudi sredstva iz proračuna EU za svoje kmete, regionalni razvoj, širitev infrastrukture in druge namene. Če od prihodkov iz proračuna EU odštejemo plačila EU, dobimo neto prispevek države. Če je saldo pozitiven, je država neto prejemnica; če je negativen, je država neto plačnica.

Na podlagi teh zgolj računovodskih podatkov je Avstrija neto plačnica in se po prispevku na prebivalca uvršča za Nemčijo ter enakovredno Franciji in Združenemu kraljestvu. Ta solidarnostni prispevek krepi šibkejše regije v Evropi. To pa posledično koristi industrializiranim državam, zlasti ker odpira dodatne trge. To seveda velja tudi za Avstrijo. Saldo države s proračunom EU ne pomeni nujno slabšega položaja ali preferencialne obravnave. Ta sistem izenačevanja služi ne nazadnje krepitvi evropskega mirovnega projekta.

Tudi ko se Avstrija izračuna kot neto plačnica, se porazdelitev sredstev znotraj Avstrije razlikuje. Koroška kot najjužnejša avstrijska zvezna dežela je neto prejemnica sredstev EU, še posebej ker namenja večje subvencije gospodarsko šibkejšim regijam. Naša občina je med največjimi prejemniki sredstev EU. Poleg kmetijskih subvencij, financiranja kulturnih projektov in malih podjetij je občina sprožila ali aktivno sodelovala tudi pri več projektih, s čimer je spodbudila razvoj našega mesta in omogočila dodatne naložbe.

Zahvaljujoč sodelovanju s sosednjima državama Slovenijo in Italijo je naša občina uspela pridobiti sredstva Interreg, s čimer je poleg naložb ustvarila tudi dodano vrednost zase. Projekt Karawanken-future nam je na primer omogočil nakup 25 električnih koles za našo skupnost, poleg tega pa smo zgradili tudi ferate. Geopark, ki ga je zdaj priznal UNESCO, ima središče v Železni Kapli, kar je osnova za razvoj te čudovite pokrajine. Poleg tega je bil naš edinstveni naravni rezervat Vellacher Kočna vključen v projekt Natreg, katerega cilj je izkoristiti naravno dediščino in zavarovana območja regije kot gonilno silo za njen trajnostni razvoj.

Vrtec v naši skupnosti in osnovna šola v Železni Kapli skupaj z občino Mežica v Sloveniji ter njenimi šolami in vrtci razvijata učna gradiva o temah, povezanih z Geoparkom. Tudi ta projekt financira EU prek programa Comenius. Nastala dvojezična učna gradiva zagotavljajo odlično osnovo za spoznavanje lastne regije in poistovetenje z njenimi naravnimi značilnostmi.

Tržno mesto Železna Kapla-Bela aktivno sodeluje z Univerzo uporabnih znanosti v Beljaku. Za zmanjšanje občinskih stroškov je projekt BenchPa, ki je bil izveden skupaj z italijanskimi občinami, preučil primerjave stroškov na različnih upravnih področjih in raziskal potencialne prihranke. Tako v zasebnem kot javnem sektorju se je mogoče s prihodnjim konkurenčnim pritiskom spopasti le, če posamezne institucije spodbujajo in uporabljajo svojo ustvarjalnost. Univerza uporabnih znanosti v Beljaku je začela podoben projekt in naše mesto je lahko sodelovalo v tem projektu Next4PA. Prebivalci našega mesta so prispevali ideje za aplikacijo Železna KAPPla.